Več vprašanj, kot odgovorov – Embalaža 2019

Po novi Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je poročanje o embalaži, dani na trg RS, obvezno tudi za podjetja, ki na letni ravni na trg dajo manj kot 15 ton embalaže. Mnogi pa se obveznosti ne zavedajo in problematike ne razumejo.

19.12.2018 | Posvet Embalaža 2019

Kje pa vas “embalaža” žuli?

Področje Embalaže je zelo aktualno in po mojih pogovorih z različnimi DROE (Družbe za ravnanje z odpadno embalažo) je med podjetji več vprašanj, kot odgovorov. Uporabniki/zavezanci pogosto iščejo odgovore na naslednja vprašanja:

 

  • Kaj je to embalaža in odpadna embalaža?
  • Kdaj je embalaža dana na trg RS in kako mora biti razdeljena?
  • V kolikor embalirane izdelke iz tujine prvič prodam na trg RS to tudi sodi pod določila uredbe?
  • Ali je prvič dana na trg tudi embalaža, ki jo naše podjetje skupaj z izdelki, ki jih porabi za opravljanje svoje dejavnosti, na trg RS vneslo iz tujine?
  • Če sem vse kupil pri slovenskem prodajalcu, sem to dolžan poročati?
  • Ali uredba nalaga tudi obveznosti vodenja evidenc in poročanja v zvezi s plastičnimi nosilnimi vrečkami?
  • Kako pravilno poročati na ARSO, DROE in FURS?
  • Kdo mi bo pomagal pri pripravi poročil in več…

»Od 1. 1. 2019 (do 31. 3. 2019) boste morali brez izjem VSI, ki dajete embalažo v promet na slovenski trg in niste plačniki OD, prvič poročati na ARSO. «

O tematiki “EMBALAŽA” sem se pogovarjala z go. Ajdo Pleterski, Vodjo pravne službe iz Gorenje Surovina d. o. o. (DROE – Družba za ravnanje z odpadno embalažo) ter produktnimi vodji iz podjetja Datalab Tehnologije, go. Leonido Kraševec ter g. Boštjanom Berčičem.

ga. Ajda Pleterski
Vodja pravne pisarne
Gorenje Surovina d.o.o.

ga. Leonida Kraševec
Produktni vodja za modul Hermes
Datalab Tehnologije d.d.

g. Boštjan Berčič
Vodja razvoja spletnih rešitev
Datalab Tehnologije d.d.

Primeri poročanja za podjetja in samostojne podjetnike

Samostojni podjetnik – primer Frizer, Slaščičar

Poročati je potrebno tisto embalažo, ki je dana prvič na trg, to pomeni, da bo morala frizerka poročati škatlo in folijo, v katero je bil embaliran sušilec za lase, ki ga je naročila iz tujine, prav tako plastično embalažo, v kateri so šamponi in ostali izdelki za lase, če je te kupila od tujega dobavitelja. Če je vse to kupila pri slovenskem prodajalcu, tega ni dolžna poročati. Slaščičar bo moral poročati škatle, v katerih so piškoti, ki jih je embaliral v škatle in jih prodaja na svoji prodajni polici, ne pa tudi škatle, v katero nam bo na prodajnem mestu zapakiral tortico. Ker gre v primeru slednjega za embalažo namenjeno polnjenju na prodajnem mestu, mora  to poročati njen proizvajalec/prodajalec.

Trgovsko podjetje

Tudi na police trgovcev nekdo daje embalirano blago prvi – tako je npr. za steklen kozarec, kovinski pokrov ter papirno etiketo na kozarcu s kumaricami dolžno poročati podjetje, ki te kumarice proizvaja in jih je prodalo trgovcu. Če pa bi kumarice trgovec prodajal pod lastno blagovno znamko, je za to embalažo dolžan poročati on. Za večino embalaže, ki je na policah trgovcev, so tako dolžni poročati dobavitelji – tista podjetja, ki te izdelke prvič dajo na trg, izjemoma, v kolikor ti tega ne izpolnjujejo, mora to obveznost prevzeti trgovec. Pri trgovcu se pojavlja tudi embalaža, ki prihaja k njemu skupaj z embaliranim blagom iz tujine – ki torej nima predhodnega dobavitelja. Za embalažo teh izdelkov, ki končajo na policah je dolžan poročati sam, prav tako npr. za lesene palete, na katerih so bili izdelki, ki jih je prejel iz tujine, škatle, folijo, stiropor ipd., ki so služili kot transportna embalaža.

Proizvodno podjetje

Pri proizvodnem podjetju se pogosto pojavlja najprej primarna embalaža, razne vrečke, folije in kartonske škatle, v katere podjetje zapakira svoje izdelke, nato pa raztegljiva folija, v katero slednje zavije ob odpremi ter velikokrat tudi lesene palete. V kolikor se vse skupaj proda slovenskemu kupcu, je vse potrebno poročati (25. člen). V primeru nabave materiala oz. polizdelkov iz tujine pa ima zadevno podjetje na dvorišču verjetno tudi embalažo po 34. členu – razne folije, škatle ter palete.

Nasveti strokovnjakov na temo Embalaža

=

Embalaža je vse, kar izdelek obdaja, ga ščiti med transportom: kartonaste škatle, ovijalna folija ipd. Pogosto pozabljamo, da je tudi stiropor, ki obdaja TV, računalnik tudi embalaža, da je povezovalni trak, ki je stiskal stiropor tudi embalaža. Kaj je embalaža in odpadna embalaža?

Ajda Pleterski: Funkcija embalaže je, da obdaja blago tako z namenom njegovega varovanja, hranjenja, rokovanja kot transporta. Da govorimo o embalaži, ki je predmet obveznosti po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uredba), mora opravljati funkcijo embalaže, v nasprotnem primeru gre za izdelek. Ko embalaža preneha opravljati svojo funkcijo oz. jo njen imetnik odvrže, postane ta embalaža odpadna embalaža. Pri razumevanju in izpolnjevanju obveznosti skladno z Uredbo je ta razmejitev precejšnjega pomena.

=

Embalaža je lahko dana na trg RS skupaj z izdelkom in prodana v Sloveniji (26. člen uredbe) ali brez predhodnega dobavitelja – nastaja kot odpadek v podjetju (34. člen uredbe). Prosim, pojasnite, kdaj je embalaža pravzaprav dana na trg RS in navedite nekaj enostavnih primerov po zgoraj omenjenih členih.

Ajda Pleterski: Poenostavljeno – obveznost podjetja nastane, če je to podjetje tisto, ki prvo vnese/da na trg RS embalažo, ki bo enkrat končala v odpadkih oziroma bo postala odpadna embalaža. V tem primeru se upošteva embalaža, ki je prodana skupaj s svojimi izdelki ali embalaža, ki ostane na dvorišču podjetja kot odpadna embalaža pri tem, ko se razpakirajo izdelki iz tujine, potrebni za opravljanje dejavnosti tega podjetja.

Torej, če je npr. podjetje samo embaliralo svoje izdelke in jih tako embalirane prodalo svojim kupcem v RS, je bila ta embalaža na trg RS dana prvič. Prav tako tudi, če je podjetje že embalirane izdelke iz tujine prvič prodalo svojim slovenskim kupcem. V tem primeru govorimo o embalaži, ki je dana na trg skladno s 25. členom Uredbe. Prav tako je prvič dana na trg tudi embalaža, ki jo podjetje skupaj z izdelki, ki jih porabi za opravljanje svoje dejavnosti, na trg RS vnese iz tujine. Ko izdelke porabi, embalažo pa, kot odpadno embalažo odvrže v zabojnik, gre za embalažo dano na trg po 34. členu.

Primer: Če podjetje izdeluje čokolado, ki jo nato pakira v alu folijo, to zapakira v kartonasto škatlico, vse škatlice skupaj zloži in zapakira v eno kartonasto škatlo, je vse navedeno embalaža. Ko več teh škatel zložite na paleto ter jih ovijete s folijo, tudi slednje predstavlja embalažo. Vse skupaj prodano kupcu na slovenski trg pa predstavlja embalažo prvič dano na trg po 25. členu. Če je podjetje za proizvodnjo čokolade potrebovalo kakav, ki ga je kupilo od tujega dobavitelja ter je vreče, v katere je bil kakav pakiran, zavrglo, gre v tem primeru za embalažo prvič dano na trg po 34. členu. V kolikor pa bi podjetje kakav kupilo od slovenskega prodajalca, njegova embalaža ne bi bila predmet poročanja, saj ima predhodnega slovenskega dobavitelja (ki je ta kakav skupaj z embalažo dal prvič na trg po 25. členu).

=

Po novem bodo morali vsi, ki dajejo embalažo na trg RS in ne plačujejo OD (pod 15 ton), prvič poročati na ARSO (za leto 2018) do 31. 3. 2019. Bi lahko, prosim, na kratko navedli, katere podatke morajo podjetja vključiti v poročilo?

Ajda Pleterski: Predloga obrazca za sporočanje podatkov bo dostopna na straneh ministrstva. Ne glede na to in upoštevajoč dejstvo, da morajo podjetja že pred poročanjem voditi evidenco embalaže dane na trg, priporočam, da v svoje evidence, ki bodo kasneje podlaga za poročanje, vključijo podatke, ki so za poročanje predvideni v Uredbi – podatke o masi embalaže, dane v promet v preteklem koledarskem letu, ločeno po vrstah embalaže in embalažnem materialu (papir in karton, plastika, les, kovine, steklo in drugo, kot npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora). Sama bi v evidencah navedeno embalažo ločeno vodila tudi na podlagi 25. in 34. člena. Hkrati pa bo moralo podjetje v poročilo vključiti še nekatere druge podatke skladno z 10.c členom Uredbe.

Uredba pa nalaga obveznosti vodenja evidenc in poročanja tudi v zvezi s plastičnimi nosilnimi vrečkami, pri čemer je odvisno za kakšno vrsto vrečk gre. O številu zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, potrošniku pa so prodane kot nosilna vrečka za živila, ki so predpakirana ali za neživilske proizvode, bo do 31. 3. 2019 na ARSO dolžan poročati distributer.

S 1. 1. 2018 pa že morajo predpisano ravnanje z odpadno embalažo z vključitvijo v družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) zagotavljati tudi vsi (ne glede na količino) embalerji in pridobitelji embaliranega blaga ter proizvajalci in pridobitelji servisne embalaže (t. i. embalaža za polnjenje na prodajnem mestu), ki dajejo v promet plastične nosilne vrečke ter za njih poročati in plačati tudi okoljsko dajatev FURS.

=

V poročilo se ne vključuje določenih izjem. Bi nam lahko navedli nekaj primerov? Kaj se ne poroča in vključuje v poročilo?

Ajda Pleterski: V poročilo ni potrebno vključiti embalaže z dolgo življenjsko dobo ter vračljivo embalažo, ki kot vračljiva kroži v nadzorovanem kroženju vračljive embalaže.

Pri prvi gre za embalažo, ki je namenjena za trajno uporabo izdelka in ima povprečno dobo najmanj 5 let ter se običajno odvrže skupaj z blagom, ki je v embalaži: npr. etuiji za nakit, škatla za snežne verige, kartoni za družabne igre, usnjeni etuiji, zaboji za orodje idr. Kot vračljiva embalaža pa se v praksi največkrat pojavljajo lesene palete. V kolikor podjetje vodi evidenco o kroženju slednjih, je dolžno za njih poročati samo ob prvem dajanju le teh na trg, ne pa tudi ob vsakem ponovnem, po tem ko so se palete vrnile nazaj v podjetje.

=

Zavezanci (plačniki OD, nad 15 ton) so v sistem poročanja (DROE, FURS) vključeni že vrsto let, ob prejemu poročil pa še vedno opažate vrsto napak. Če to prenesemo na podjetja, ki bodo sedaj poročali prvič, bo teh napak verjetno še več. Katerim pogostim napakam se moramo izogniti? Lahko navedete nekaj konkretnih primerov?

Ajda Pleterski: Najpogostejša napaka je ne-ločevanje med embalažo, ki je dana na trg (ter za katero je potrebno poročati), ter odpadno embalažo. Podjetja, pri katerih nastaja odpadna embalaža ter imajo za njo izvedene odvoze, pogosto zmotno mislijo, da je ta embalaža predmet poročanja ter za poročanje uporabijo količino, ki izhaja iz evidenčnih listov. Napake se pojavljajo tudi pri razlikovanju med 25. in 34. členom in glede poročanja različnih količin FURS in DROE. Prav tako je veliko vprašanj v zvezi s tem, kaj je embalaža, ki je predmet poročanja, in kaj ni. Podjetje, ki proizvaja kartonske škatle, in jih prodaja embalerjem, ni dolžno poročati teh škatel kot embalaže dane na trg, razen škatle, v katero embalira zložene škatle. Prodane škatle namreč nimajo funkcije embalaže temveč gre za izdelek.

=

Bi lahko za konec izpostavili še kak nasvet vsem obstoječim zavezancem in vsem tistim, ki bodo po novem prvič poročali na ARSO?

Ajda Pleterski: Predvsem, da naj bodo pri vzpostavljanju evidence dosledni ter tudi malce vztrajni. Verjamem namreč, da podjetjem takšne obveznosti  predstavljajo nevšečnosti ter dodatno delo. Dobro in pravilno vzpostavljena evidenca embalaže dane na trg predstavlja dobro popotnico za naprej, s tem manj dela ob poročanjih ter hkrati zagotovilo, da njihovo podjetje deluje skladno z okoljskimi predpisi.

=

Osnova za vodenje evidenc in poročanje je program oziroma orodje, ki podjetju omogoča poenostavitev postopkov. V poslovnem informacijskem sistemu PANTHEON je vsem podjetjem (nad 15 ton) že sedaj na voljo poročanje na DROE, FURS. Obeta pa se tudi poenostavitev poročanja. Kako ste si to zamislili v razvoju?

Leonida Kraševec: V izvedenkah ME in MF je že sedaj na voljo možnost poročanja za podjetja, ki na trg dajo več kot 15 ton odpadne embalaže. Poroča se kvartalno. V prihodnje bomo poročanje na določene DROE digitalizirali, kar pomeni, da bodo uporabniki v PANTHEON-u zbrali podatke za kvartal, jih izvozili v datoteko XML in nato to datoteko oddali na portalu, ki je za te namene na voljo na DROE. Uporabnikom PANTHEON-a ne bo potrebno več ročno pretipkavati podatkov iz PANTHEON-a v sistem DROE.

=

Do 31. 3. 2019 bo prvič potekalo poročanje na ARSO (za leto 2018) za podjetja pod 15 ton, ki niso plačniki OD. Ali smo za potrebe podjetij pripravljeni in kaj jim bo na voljo?

Leonida Kraševec: Žal le delno. Natis poročila za ARSO bo na voljo v vseh licencah, od najmanjše (LX) do največje (MF). Naj poudarim, da bo za poročilo zelo pomembno to, da si bodo uporabniki PANTHEON-a vhodne podatke pripravili pravilno in seveda pravočasno. »Vhodni podatki« so v tem primeru posamezni artikli, kjer nastaja embalaža. V šifrantu identov bo na posameznem identu možno definirati tip embalaže in maso, ki nastane ob prodaji, in to sta tudi podatka, ki jih ARSO pričakuje od zavezancev. V PANTHEON-u bo na voljo poročilo v obliki, kot ga zahteva ARSO – zaenkrat kot izpis. Ko oziroma če bo ARSO pripravil možnost digitalnega vnosa podatkov, se bomo seveda temu prilagodili. Res bi si želela, da bi zakonodajalec ob uveljavitvi zakonodaje vedno pravočasno poskrbel tudi za njeno digitalno izpolnjevanje.

=

Prvič bodo morali poročati tudi mali podjetniki. Z blagajniškimi rešitvami (RA, RC, RW) že sedaj omogočamo enostavno delo. Kako jih bomo podprli v navedenih rešitvah? Kako bo lahko recimo poročala frizerka, maser idr.?

Boštjan Berčič: Tudi v segmentu malih podjetnikov smo pripravili OE funkcionalnost za vse blagajniške rešitve RA/RC/RW. Le-ta se nahaja v sklopu spletne aplikacije Spletna blagajna in fakturiranje. Če vzamemo primer frizerke, ki poleg prodaje svojih osnovnih storitev tudi izdeluje in prodaja svoj izdelek – darilni komplet. Darilni komplet je npr. sestavljen iz šampona in balzama ter spakiran v lično darilno embalažo. Pri tem izdelku bo frizerka v spletno aplikacijo lahko vpisala podatke o tipu embalaže in masi. Prav tako ji bo na voljo zahtevano poročilo za ARSO, ki ga bo lahko natisnila in poslala na ARSO oz. ga bo posredovala neposredno v elektronski obliki.

Rok za poročanje na ARSO (za preteklo leto) ter četrto kvartalno poročanje (DROE, FURS) bo kmalu tu. V kolikor želite prejeti pojasnila s strani strokovnjakov na temo Embalaža, se udeležite posveta, ki bo dne 19. 12. 2018 v hotelu Austria Trend v Ljubljani.

Vanja Cigoj

Avtor prispevka

Vanja Cigoj, VP Datalab Akademija
T 01 252 89 39, M 040 863 607
vanja.cigoj@datalab.eu

Viri

Viri in ideje za nastanek intervjuja:
– Evidenca družb za ravnanje z odpadno embalažo (ARS), http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/embala%C5%BEa.pdf,
– Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (ARSO), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6416
– Za koga je poročanje o embalaži, dani na trg, obvezno? https://data.si/blog/2018/02/27/za-koga-je-porocanje-o-embalazi-obvezno/,
– Uredba o ravnanju z embalažo – nove obveznosti za podjetnike https://data.si/blog/2018/02/27/za-koga-je-porocanje-o-embalazi-obvezno/,
-Okrogla miza – odpadna embalaža med zakonodajo in (ne) delovanje trga https://data.si/blog/2018/02/27/za-koga-je-porocanje-o-embalazi-obvezno/,

X