Odlog plačila davka: kdaj lahko podjetnik zaprosi zanj?

Sep 28, 2018 | BLOG SI, Podjetništvo, Računovodstvo, Zakonodaja, Zanimivosti |

Podjetnik oziroma oseba z dejavnostjo lahko zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, če ga zaradi hujše gospodarske škode ne zmore plačati.

 

Obročno odplačevanje ali odlog plačila davka sta možnosti, do katere so upravičene tako pravne osebe kot tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če:

  • osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda in
  • bi odlog oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Definicija hujše gospodarske škode

Osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda, če so trajneje nelikvidne ali so izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati. Osebe z dejavnostjo so trajneje nelikvidne, če niso sposobne pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za začetek enega izmed insolvenčnih postopkov. Odlog ali obročno plačilo davka se jim lahko dovoli tudi, če še niso trajneje nelikvidne, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želijo odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.

Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov

Šteje se, da so osebe z dejavnostjo izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi naslednjih primerov.

  • Začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih.
  • Ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti.
  • Dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni.
  • Neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku.
  • Izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov.
  • Naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Obrazec, s katerim podjetnik zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Osebe z dejavnostjo morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo kriterije za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila davka. To so naslednje listine:

  • bilanca stanja,
  • izkaz poslovnega izida,
  • izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge,
  • izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
  • predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev,
  • potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav.

Kdaj odlog plačila ni dovoljen?

Davčni organ ne more odobriti odloga oz. obročnega plačila za naslednje obveznosti:

  • akontacije davka,
  • davčni odtegljaj,
  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje;
  • obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.),
  • globe in stroške postopka o prekršku,
  • obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
Data_logo

Data d. o. o., poslovne storitve

Potrebujete finančno svetovanje?
Obrnite se na Datine strokovnjake. Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.

Prispevek je bil prvič objavljen na spletni strani www.data.si.

X