Letno poročilo 2002

Prodaja

Prodaja licenc in osveževalnih pogodb

V letu 2002 smo naši bazi uporabnikov dodali 206 podjetij (2001/258)  in prodali 924 licenc  (2001/858)  v skupni prodajni vrednosti preko 199 mio (2001/285 mio).

Poglejmo graf števila uporabnikov in števila podjetij, ki uporabljajo DataLab PANTHEON programsko opremo skozi čas:

* Število podjetij se razlikuje od referenčne liste v toliko, da referenčna lista našteva vedno le trenutno aktivna podjetja, ta graf pa nam kaže vsa podjetja (tudi tista, ki so bila likvidirana, so se združila ali prenesla svoje licence na druga podjetja.

V letu 2002 smo povečali število podjetij za 32%, število uporabnikov pa za 41%. Kako pa se je gibala vrednost prodanih licenc*?

* Vrednost prodanih licenc merimo s številom licenc pomnoženo s priporočeno prodajno ceno licence. Enako merimo tudi osveževalne pogodbe.

 

Prodaja storitev

Hkrati s povečanjem prodaje licenc je opazno tudi povečanje prodaje osveževalnih pogodb. Le-ta se je dvignila za 83% glede na lansko leto (2001/235%).

V letu 2002 smo nadaljevali in še izboljšali spremljanje prodaje storitev,  ki jih partnerji vršijo na DataLab platformi. Partnerji so skupaj opravili za 181 mio  (2001/140 mio SIT)  s PANTHEONom povezanih storitev.

Poglejmo vrednosti posameznih tipov izvršenih storitev:

• Implementacije 87,48 mio SIT
• Razvoj 12,17 mio SIT
• Podpora 42,41 mio SIT
• Šolanja 12,39 mio SIT
• Kilometrine 7,06 mio SIT
• Drugo 19,95 mio SIT

Zanimiv je tudi naslednji podatek: v povprečju je bilo na mesec narejeno za 7.301 SIT storitev na eno licenco oziroma 19.286 SIT storitev na eno podjetje (izračunano tako, da vsoto storitev meseca delimo s številom licenc in podjetij, ki so bila aktivna).

Prodaja na tujih trgih

V letu 2002 smo prodali za 1.14 mio SIT (2001/1.9 mio SIT) programske opreme na tuje. Od tega 1.08 mio SIT (2001/1.09 mio SIT) na Hrvaškem ter 0.06 mio SIT v Jugoslavijo.

Rezultati so pod pričakovanimi. Prodaja na Hrvaško je zaradi specifične situacije na tem trgu uspela ohraniti nivo prejšnjega leta. Prodaja v Jugoslaviji zaradi poznega odprtja DataLab.YU (v septembru, namesto planiranega junija) ni izkoristila zadnjega kvartala leta.

Prodaja v Italijo in druge EU države v letu 2002 ni imela nobene pozornosti, skladni s tem so rezultati.

Marketing

Tudi v letu 2002 so bila naša sredstva, vložena v marketing, prej kot ne skromna (7.9 mio SIT). Še vedno se občuti pomanjkanje kadra v podporni strukturi, zaradi česar je akvizicija novih uporabnikov suboptimalna, velje vlaganje v marketing pa bi bilo kontraproduktivno.

Enako kot vsako leto smo se tudi letos udeležili sejma InterInfos 2002 v Ljubljani, kjer smo težišče sejemske predstavitve oblikovali na prikazu partnerskih sposobnosti in rešitev ter PANTHEONu 5.

Poleg sejma v Ljubljani smo ob odprtju DataLab.YU prisostvovali tudi na sejmu InfoFest 2002  Budva v septembru ter skupaj s partnerji na sejmu Informatika v Zagrebu v oktobru.

Veseli nas, da smo bili tudi letos izbrani za finalista na sejmu InterInfos v kategoriji najboljši slovenski IT produkt. In to že četrtič zapored!

Zaključek

Menimo, da lahko precej natančno ocenimo velikost kolača, ki ga ima naš grozd z DataLab programsko opremo na slovenskem trgu. Skupna vrednost je 446 mio SIT  kar je sicer za 3% manj kot leto poprej (2001/461, 2000/ 172, 1999/163, 1998/51, 1997/9)) vendar glede na gospodarsko situacijo  dobro.

Poglejmo rast skupnega trga licenc, osveževanja in storitev, kar nam lahko da primerjavo z ostalimi ponudniki programske opreme.

V letu 2002 se je prodaja licenc znižala (-30%) zaradi znižanja investicijske moči gospodarstva in znane makroekonomske situacije.

Veseli pa nas, da je precejšen skok zabeležila prodaja osveževanj (+83%), saj se je vrednost podvojila.

Tudi storitve so zrastle iz 140 mio SIT na 181 mio SIT (+29%).

Produkti in razvojna področja

V letu 2002 smo izdali peto generacijo programskega paketa PANTHEON. Temu je bila namenjena večina razvojnih prizadevanj v preteklem letu. Cilji nove generacije so bili lažja uporaba, hitrejše učenje in nižanje skupnega stroška lastništva naše programske opreme.

Napake

Najvažnejši kriterij pri stabilnosti programske opreme je število najdenih napak.  Zaradi izjemne važnosti, ki jo ima stabilna programska oprema in kratek čas reševanja napak na uporabnost v poslovnem okolju, si najprej poglejmo te podatke.

V letu 2002 smo ohranili povprečno število napak, najdenih v enem mesecu (2002 & 2001/32, 2000/42) . Ker je hkrati zaradi večje instalirane baze uporabnikov večja tudi možnost odkritja napak, je upad števila napak toliko bolj reprezentativen.

Poglejmo graf odkritih napak po mesecih za obdobje od januraja 1998 do decembra 2002.

Število napak se poveča ob izidu vsake nove generacije, kar je razumljivo. Tako kompleksen softwareski proizvod, kot je PANTHEON, je namreč zelo težko stestirati v laboratoriju. Dejansko se napake pokažejo šele, ko je programski paket v uporabi. Kljub temu, pa lahko pričakujemo, da bo PANHTEON 5 tudi v otroški dobi imel manjše število napak kot so ga imele prejšnje različice.

Za pravilno razumevanje napak moramo upoštevati tudi obseg dela, iz katerega napake izvirajo.  Dejanski procent napak je vedno manjši, saj se število vrstic kode in funkcionalnosti PANTHEONa neprestano veča, kljub temu pa število napak ostaja praktično enako.

Brez napak v programski opremi ne gre. Zato je enako važna tudi hitrost njihovega odpravljanja. Poglejmo graf o  povprečnem času reševanja določene napake:

Število napak smo drastično zmanjšali proti koncu leta 1999, ko smo si zadali “zero-bug-initiative” in od tedaj ni niti enkrat dosegel minimuma napak pred tem obdojem.

Drugo: že s hitrim pogledom vidimo, da smo večino leta 2002 napake reševali v največ enem dnevu (vrednost 0 označuje, da je napaka rešena v istem dnevu kot je prijavljena). Enako kot prejšnje leto ob pripravi P45 se je delni zastoj se je pojavil le v avgustu in septembru zaradi pripra

Porazdelitev odpravljenih napak po dnevih nam pokaže sledečo sliko.

Vidimo, da smo letu 2002 60% napak odpravili isti dan, kot so bile popravljene (v letu 2001 70% napak), kar kaže, da so napake, ki smo jih odpravljali v 2002 težje in bolj zapletene. Vedno pogosteje moramo zaradi netočnosti predpisov pred odpravo napake čakati na tolmačenja uradnih organov, kar bistveno upočasni reševanje.

Če upoštemo tedenski ritem izhajanja novih buildo v letu 2002 vidimo, da je  89% napak odpravljenih v sedmih dneh (v letu 2001 91%)!

To nam kaže na zelo visoko stopnjo izhodne kontrole, ki kljub ogromnemu delu ob izdaji novega produkta komaj kaj poveča povprečno število napak v programski opremi. Torej lahko s precejšno verjetnostjo trdimo, da korenite spremembe programske opreme in izdaja novih verzij ni tako grozna, kot si nekateri končni uporabniki (in žal včasih tudi partnerji) predstavljajo.

Dokumentacija

Pri zmanjševanju stroška uporabe programske opreme bistveno vlogo igra dobra dokumentacija. V letu 2002 smo v izboljšanje in ažuriranje dokumentacije vložili precej truda.

Pred pripravo dokumentacije za P5 smo intenzivno razmišljali o načinu uporabe in kako dokumentacijo približati uporabniku.

V P5 smo vključili sinhronizacijo poglavij, z ikonami vidno ločili navodila od primerov ter logičneje uredili organizacijo poglavij.

Poleg samega dokumentiranja funkcij P5 smo dodali še precej primerov iz prakse, kar naj služi uporabnikom v vzorec in oporo pri reševanju lastnih težav.

Spremembe in izboljšave

V letu 2002 smo znova povečali število izboljšav, ki jih naredimo v enem mescu. Povprečno smo v letu 2002 naredili  115 sprememb in izboljšav na mesec (leta 2001/112, 2000/104, 1999/65, 1998/ 18).

Poglejmo še graf narejenih sprememb in izboljšav:

V obdobju od julija do septembra smo pripravljali platformo za PANHTEON 5. Spreminjali smo uporabniški vmesnik in čistili podatkovno strukturo. Zaradi tega je število izboljšav manjše, saj so bile spremembe in izboljšave večje in zaradi tega dolgotrajnejše.

Tuje lokalizacije

V letu 2002 smo začeli in končali lokalizacijo za jugoslovanski trg. PANTHEON™ je tako pripravljen za sledeče trge:

• Slovenija
• Hrvaška
• Srbija
• Črna gora
• Bosna in Hercegovina

Velik korak smo naredili tudi pri prevodu dokumentacije, saj so v hrvaščino / srbščino prevedena skoraj celotna navodila.

Poleg tega smo izboljšali in poenostavili uporabo mešanih lokalizacij (npr. hrvaška zakonodaja in slovenski uporabniški vmesnik, za slovenske direktorje podjetij na Hrvaškem).

Podpora partnerskemu kanalu

V letu 2002 smo vložili 5.1 mio SIT v implementacijo spletnega HelpDesk sistema za spremljanje podpore. Sistem smo začeli testirati v oktobru 2002. Prva faza zagona sistema – podpora partnerskemu kanalu že deluje, v letu 2003 pa načrtujemo nadgradnjo sistema, tako da ga bodo lahko uporabljali tudi končni uporabniki.

Opažamo, da skladno z dvigom znanja podpornikov upada število eskalacijskih zahtevkov, ki jih rešujemo v DataLab-u.

Če so partnerji v letu 2001 potrebovali še povprečno 215 eskalacij na mesec (2000/377, 1999/371) , se je ta številka  v letu 2002 zmanjšala za 37% na povprečno le 137 eskalacij na mesec v letu 2002.