Bruto neto plača: veste kako je sestavljena vaša plača?
Bruto neto plača – veste kaj spada v bruto plačo in kaj v neto? Vas zanima, kako opraviti bruto neto izračun plače? Ko nanese na pogovor o višini plače, delodajalci navadno omenjajo višji znesek, kot ga na plačilni dan dejansko dobite izplačanega na vašem računu. Kaj je torej bruto neto plača? In kako najlažje opravite bruto neto izračun?
Kaj je bruto neto plača?
Za lažje razumevanje izračuna bruto neto, najprej pojasnjujemo, kaj je bruto neto plača.
Znesek, ki ga predvsem na razgovorih za službo najpogosteje omenjajo delodajalci, je bruto plača. Gre za znesek, od katerega vam delodajalec odvede še prispevke in akontacijo davka (dohodnine). Bruto znesek plače namreč vsebuje neto plačo in vse prispevke, ki jih za delavca plača delodajalec – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje, prispevek za starševsko varstvo ter akontacijo dohodnine.
Povedano še drugače, ko od zneska bruto plače odštejemo vse prispevke in akontacijo dohodnine, dobimo neto plačo, oziroma znesek, ki ga dobite nakazanega na vaš račun. Popolnoma ločeno pa sta obračunana zneska plačila za malico in prevoza na delo, ki torej ne spadata niti v bruto niti v neto plačo (obravnavna sta v nadaljevanju, med dodatki pri plači).
Bruto plača – prispevki od bruto plače – akontacija dohodnine = neto plača, ki jo dobi delavec
Bruto plača + prispevki delodajalca + prevoz + prehrana = strošek delodajalca
Kako je sestavljena bruto neto plača?
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača delavca je sestavljena iz:
- osnovne plače,
- dela plače za delovno uspešnost,
- dodatkov,
- plačila za poslovno uspešnost (če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi).
Poleg plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno še iz morebitnih drugih vrst plačil, če tako določa kolektivna pogodba. Pri določanju višine osnovne plače se upošteva zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Delavec je upravičen še do različnih drugih plačil, npr. do povračila stroškov v zvezi z delom (za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, med službenim potovanjem, itd.), do regresa za letni dopust, do odpravnine ob upokojitvi. Kolektivne pogodbe pa določajo še različne druge pravice, npr. jubilejno nagrado in solidarnostno pomoč.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob tem pojasnjujejo, da je za posameznega delavca bistveno, kako so plača in druga plačila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ta mora upoštevati minimum pravic, kot jih določajo zakon in kolektivne pogodbe.
