Izplačilo nadomestila za neizrabljen dopust

18 Maj 2020

Izplačilo nadomestila za neizrabljen dopust je možno, vendar ne vedno! Kdaj delodajalec lahko delavcu izplača nadomestilo za neizrabljen dopust, je odvisno od tega, kakšni so razlogi zaradi katerih delavec ni mogel izkoristiti letnega dopusta. Razlogi so lahko na strani delavca ali na strani delodajalca. V katerih primerih je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo?

Pogosta tema svetovanj Datinih pravnikov je neizrabljen dopust. Na nas se obračajo tako delavci kot delodajalci, ki jih zanima, kdaj se za neizrabljen dopust plača nadomestilo in kdaj ne. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Izplačilo nadomestila za neizrabljen dopust ne more prejeti  delavec namesto dejanske izrabe letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja. Letni dopust je v prvi vrsti namenjen temu, da delavec izkoristi dejanski počitek.

Kdaj je dovoljeno izplačilo nadomestila za neizrabljen dopust?

Izjema, ko je denarno nadomestilo namesto dopusta dovoljeno, je v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vendar slednje pod pogojem, da delavec do prenehanja delovnega razmerja ni mogel izrabiti letnega dopusta. Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta. Oziroma, je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.

Spodaj je naštetih nekaj razlogov, ko je dovoljeno izplačilo nadomestila za neizrabljen dopust:

  • neizraba letnega dopusta zaradi svoje nezmožnosti za delo;
  • zaradi izrabe katerega drugega dopusta (materinski, očetovski, starševskibolniški dopust);
  • zaradi izgube možnosti izrabe letnega dopusta zaradi objektivnega razloga oz nepredvidljivih okoliščin;
  • ker delodajalec, ki je odgovoren za pravilno izrabo dopusta, ni storil dovolj, da bi delavca spodbudil k izrabi dopusta.

 

ZDR-1 v 162. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna. Preostanek letnega dopusta pa delavec izrabi v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Nadalje pa določa, da ima delavec  pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

 

 

Ne zamudite podjetniških novosti in nasvetov

V kolikor bi si želeli mesečno v svoj e-nabiralnik prejeti uporabne vsebine, pisane na kožo vaši dejavnosti in vašim interesom, to zabeležite v obrazcu.

X