Fenomen »šminke na prašiču«: Kako se izogniti iluziji digitalne preobrazbe

3 Nov 2017

Joe Peppard je Professor na ESMT, Nemčija.

Profesor Joe Peppard bo slavnostni gost na mednarodni PANTHEON konferenci 2017 v  Grand Hotelu  Bernardin v Portorožu 16. novembra. Je redni profesor na ESMT v Berlinu ter docent na univerzi Južne Avstralije. Nazadnje je izšla njegova knjiga The Strategic Management of Information Systems: Building a Digital Strategy (op. prev.: Strateško upravljanje informacijskih sistemov: oblikovanje digitalne strategije), trenutno pa piše svojo naslednjo knjigo z naslovom Digital Leadership for Boards and C-Suites (op. prev.: Digitalno vodstvo za upravne odbore in direktorje področij).

Kdaj lahko govorimo o tem, da je digitalizacija neke organizacije zgolj iluzija?

 

V zadnjih dneh sem pregledoval svoje podatke o tem, kako (ne)uspešno podjetja vodijo svojo pot do t. i. digitalne preobrazbe. Preseneča me ambicija nekaterih podjetij; kaj počnejo in kaj so dosegla. Druga žal tiščijo svoje glave v pesek, opotekajoča se brez pravih smernic, ali pa je njihov napredek le iluzija. Eden izmed trendov, ki jih opažamo, je nekaj, čemur pravim fenomen “šminke na prašiču”. To so organizacije, kjer je digitalizacija le iluzija. Na prvi pogled imajo nekaj novih in lepih aplikacij, če pa pogledamo globlje v samo podjetje, pa slednje tava v temi. Pod pretvezo “digitalne iniciative” se lahko marsikaj dogaja, medtem ko v resnici obstaja pomanjkanje kohezije, dejanski napredek pa je le minimalen.

Po navedbah skupine Altimeter je danes več kot 80 % podjetij v fazi digitalne preobrazbe. Menite, da vsa ta podjetja resnično razumejo, kaj digitalizacija pomeni?

 

Ne. Digitalnost zajema več kot le uporabo digitalnih tehnologij, kot so družabna omrežja, mobilnost, računalništvo v oblaku, analize, internet stvari (IoT), kognitivno računalništvo, umetna inteligenca ali verige podatkovnih blokov. Digitalnost nam omogoča korenito preobrazbo podjetja od strategije pa vse do operativnega nivoja, vključno s poslovnim modelom in vrednostno ponudbo, načinom upravljanja s tveganjem, sodelovanjem s kupci ter drugimi partnerji v ekosistemu itd. Digitalne tehnologije, kot so npr. verige podatkovnih blokov, podirajo ustaljeno razumevanje organizacij ter nam omogočajo, da lahko razmišljamo o porazdeljeni avtonomni organizacijski strukturi. Prav tako lahko potencialno vpliva tudi na korporativno strategijo, npr. platforme, ki izpodbijajo dominanco perspektive povpraševanja ter izpostavljajo, kako pomembno je upravljanje učinkov mrež. Digitalno je lahko vznemirljivo, razburljivo, vendar ga je težko doseči.

 

 

Digitalnost omogoča ogromno priložnosti, da v celoti preoblikuje podjetje, od strategije do njegovega delovanja.

Omenili ste, da je ‘digitalno’ težko doseči. Menite, da je eden izmed največjih izzivov, s katerimi se bodo organizacije morale soočati na poti v ‘digitalna nebesa’, odpor ljudi zoper spremembe?

 

Da, se strinjam. Moje raziskave so pokazale, da je sprejemanje kulturnih ter vedenjskih sprememb, ki so nujne za organizacije pri doseganju digitalnega, najtežje. Za zaposlene in direktorje področij, ki jim spremembe niso po godu, so spremembe znak negotovosti, izziv njihovi identiteti ter potencialno pomenijo izgubo delovnega mesta. ‘Preobrazba’ je samo druga beseda za spremembe. Vsi se zavedamo dejstva, da je sprejemanje sprememb, še posebej kulturnih sprememb, izjemno težavno.

 

Nove ideje morate prilagoditi viziji, kako želijo stranke komunicirati z vami in kako jim boste dovolili, da to storijo. Morda mislite, da imate odličen poslovni model z zmagovalno vrednostjo, vendar je na koncu kupec tisti, ki odloči o tem.

Digitalna preobrazba pomeni tudi gradnjo močne strategije in jasne vizije. Je razumevanje potreb naših kupcev del jasne vizije?

 

Absolutno! Vizija, ki vodi iniciativo digitalne preobrazbe se ne bo kar pojavila. Seveda vedno obstaja možnost, da naletimo na izjemno poslovno idejo, vendar je to veliko manj verjetno, če v to ne vložimo precej truda. Če izgubljeno tavamo v temi, moramo na svoje ideje posijati luč, razumeti trg in konkurenco, najpomembnejše pa je razumevanje vedenja naših kupcev. Svoje ideje moramo prilagajati viziji, kako kupci želijo komunicirati z nami ter kako jim bomo to omogočili. Četudi sami mislimo, da je naš poslovni model zmagovalen, ima zadnjo besedo vedno kupec.

Dober primer za to je Uber. Ustvariti jim je uspelo največje podjetje za prevažanje potnikov, brez da bi kupili vozila. eBay ter Alibaba pa sta ustvarili največje maloprodajne kanale na svetu brez lastnih zalog. Obe podjetji se osredotočata zgolj na kupce ter obstoječe težave, ki še morajo biti rešene.

 

 

O digitalni preobrazbi ter kako se izogniti iluziji digitalne preobrazbe boste bolj podrobno govorili na mednarodni PANTHEON konferenci 16. novembra v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Preden se srečamo, nam lahko daste kakšen nasvet, kako preživeti ter se pripraviti na digitalnost?

 

Pomembno je razumeti, da digitalna preobrazba ni samoumevna. Zahteva namreč aktivno sodelovanje celotne organizacije. Digitalizacija tudi ni le modna muha, temveč je fenomen, ki se odvija že več desetletij, v zadnjih letih pa jo pospešuje mobilna tehnologija, družabna omrežja, internet stvari ter analize. Do digitalne preobrazbe vodi več poti, o katerih bom podrobneje govoril na svojem predavanju. Če k procesu digitalne preobrazbe pristopimo z dvomi, je neuspeh zagotovljen. Razumeti moramo, da digitalizacija ni le orodje za izboljšanje rezultatov našega podjetja, temveč je nujna za njegovo preživetje.

Ne zamudite podjetniških novosti in nasvetov

V kolikor bi si želeli mesečno v svoj e-nabiralnik prejeti uporabne vsebine, pisane na kožo vaši dejavnosti in vašim interesom, to zabeležite v obrazcu.

X