Ali so podatki nematerialna lastnina podjetja?

10 Feb 2021

Upravljanje z nematerialno lastnino podjetja v precej podjetjih žal še vedno ni obravnavano enakovredno kot upravljanje z materialno lastnino, ki se ji posveča posebno pozornost, tako v procesu pridobivanja kot v procesu njene zaščite. Po drugi strani se z nematerialno lastnino v podjetju običajno ravna kot s sleherno nadlogo, kar v končni fazi pripelje tudi do finančnih izgub, ki jih podjetje ne more niti izmeriti, saj z neotipljivo lastnino ne upravlja ustrezno. Takega pristopa k upravljanju nematerialne lastnine podjetje ne bi smelo uporabiti, še posebej ko so kot oblika nematerialne lastnine pod vprašajem podatki. Racionalno upravljanje z viri podjetja zajema tudi pravočasno zaščito podatkov kot obliko nematerialne lastnine podjetja.

 

Kaj je nematerialna lastnina?

Nematerialna lastnina je lastnina podjetja v neotipljivi obliki, ki ima rok trajanja daljši od leta dni. Najdemo jo v premoženjski bilanci v sklopu dolgoročnih sredstev. Nematerialna lastnina se prizna takrat, ko obstaja verjetnost, da bodo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz te lastnine, pripadle subjektu, in da se lahko zanesljivo določi strošek nakupa. Nematerialna lastnina pa se preneha priznavati v trenutku odtujitve ali takrat, ko se od te lastnine v prihodnje ne pričakuje gospodarskih koristi. Nematerialna lastnina kot najznačilnejše oblike zajema patente, koncesije, licence, dobro ime (goodwill), avtorske in sorodne pravice.

 

Digitalna preobrazba in upravljanje s podatki

Digitalna preobrazba poslovanja je spodbudila uporabo naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca (AI), ki temelji na uporabi t. i. koncepta masovnih podatkov (Big Data). V današnjih poslovnih razmerah je neizogibno, da definiramo tudi ustrezne, legitimne načine zbiranja, hranjenja in uporabe podatkov. Trenutne okoliščine poslovanja namreč nudijo številne možnosti za zbiranje vseh vrst podatkov (npr. številke, besedila, slike, glas itd.), zato je treba določiti, katere omejitve so primerne za zbiranje in naknadno uporabo podatkov ter zakaj so te omejitve potrebne.

V digitalnem okolju je vse težje varovati svojo zasebnost. O tem, kako pomembno je zbiranje uporabniških podatkov v sodobnem načinu poslovanja, največ pove dejstvo, da je bila v EU sprejeta Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Ob tem se logično postavi tudi vprašanje: Ali so podatki nematerialna lastnina podjetja? Oz.: Ali imamo lahko vse podatke (npr. o strankah) sočasno tudi za nematerialno lastnino podjetja?

 

Podatki – novo »gorivo« v digitalni ekonomiji

Če so podatki novo »gorivo«  v digitalnem gospodarstvu in predstavljajo osnovni vnos tržne moči in konkurenčne prednosti podjetja, ima to velik vpliv na način upravljanja z nematerialno lastnino oz. s procesom zbiranja, hranjenja in uporabe podatkov pri ustvarjanju dobičkonosnosti podjetja.

Tržni akterji (regulatorji, podjetja, stranke idr.) še vedno premalo razumejo kompleksnost poslovnega okolja v digitalnem gospodarstvu oz. način delovanja digitalnega trga. Zato ne preseneča dejstvo, da podjetja ne prepoznajo pomena upravljanja s podatki kot upravljanje s svojo nematerialno lastnino. V digitalnem gospodarstvu so podatki poslovna skrivnost in postajajo glavno sredstvo za zaščito; npr. če podjetje ali posameznik dostavi podatke proizvajalcu ali ponudniku storitev za določen namen, jih proizvajalec oz. ponudnik storitev ne sme uporabiti na kakršenkoli drug način. Čeprav je lahko taka situacija zelo kočljiva, še posebej ko je pod vprašajem razvoj novih proizvodov ali storitev, pa podjetje ne sme pozabiti na potrebo po zaščiti podatkov oz. ne sme dovoliti nepooblaščenega dostopa ali uporabe zasebnih podatkov in informacij, ne glede na to, ali so podatki definirani kot lastnina podjetja ali predstavljajo nematerialno lastnino stranke (v primeru nudenje storitev tretji osebi in podobno).

 

Zakaj je upravljanje s podatki kot nematerialno lastnino tako kompleksno?

Posamezni sodobni poklici, kot so to t. i. podatkovni znanstveniki in drugi analitiki podatkovnih baz, pred prihodom digitalnega gospodarstva niso obstajali. Z vidika teh podatkovnih strokovnjakov je zelo pomembno poskrbeti za lastništvo podatkov. Na splošno se tudi za podatke uporabljajo avtorske pravice, vendar pa se podatki kot nematerialna lastnina razlikujejo npr. od programske opreme ali drugih kreativnih oblik nematerialne lastnine.

Zaščita avtorskih pravic zajema tudi otipljivost kreativne lastnine, kot so to npr. baze podatkov. Avtorske pravice za bazo podatkov pa se razlikujejo od avtorskih pravic za vsebino baze, tj. za same podatke. Čeprav večina podatkov običajno ni zaščitenih z avtorskimi pravicami, pa način, na katerega so podatki pridobljeni in organizirani, predstavlja kreativno dejavnost, ki je kot taka predmet avtorskih pravic in se torej mora zaščititi in spoštovati.

Zaščita avtorskih pravic je sama po sebi kompleksna že brez problematike (ne)ustreznega upravljanja s podatki. Na žalost ne obstaja enoten odgovor na vprašanje, katera vrsta podatkov sodi v nematerialno lastnino, ki je predmet zaščite. Taka vprašanja se rešujejo od primera do primera, skladno z veljavnimi zakonskimi ureditvami in sodno prakso posamezne države.

 

Zaključek

Uporaba t. i. koncepta masovnih podatkov (Big data) je ključna za razumevanje, v kakšni meri podatke lahko razumemo kot nematerialno lastnino podjetja, ki se kot taka lahko zaščiti z avtorskimi pravicami. Večina podatkov, ki so pridobljeni in obdelani s konceptom masovnih podatkov, se ne bo štelo za izvirne in ne bodo predmet nobene zaščite v okviru avtorskega prava. Pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da posamezni podatki lahko dobijo izvirnost po tem, ko se povežejo z drugimi informacijami ali ko so prikazani na izviren način, ter kot taki postanejo tudi predmet zaščite avtorskih pravic oz. nematerialne lastnine podjetja.

V določenih situacijah je relativno težko dokazati, da imajo posamezni podatki tržno vrednost, ker predstavljajo poslovno skrivnost podjetja. V nasprotju pa se bodo mnogi podatki šteli kot vredni samo, če so del večjega sklopa (baze) podatkov. Ne glede na to, ali govorimo o posameznih podatkih ali o sklopih podatkov, pa je treba v podjetju do vsakega podatka pristopiti enako, ko je pod vprašajem zaščita podatkov pred neracionalno ali nepooblaščeno uporabo. Na enak način, na katerega se izvaja zaščita materialne in finančne lastnine podjetja, je treba izvajati tudi zaščito podatkov kot nematerialne lastnine podjetja.

Ne zamudite podjetniških novosti in nasvetov

V kolikor bi si želeli mesečno v svoj e-nabiralnik prejeti uporabne vsebine, pisane na kožo vaši dejavnosti in vašim interesom, to zabeležite v obrazcu.

X