Poslovni dogodki

 

DataLab OTOS™ sinhronizira podatke na podlagi dodajanja in spreminjanja podatkov. Da bi zagotovili pravilno sinhronizacijo podatkovnih baz, moramo poskrbeti, da dva uporabnika hkrati ne spreminjata istih podatkov. Zaradi tega je potrebna pametna definicija poslovnih dogodkov in avtorizacij zanje.

Pravilo je, da je potrebno za vsako poslovno enoto, ki jo želimo sinhronizirati, odpreti svoje poslovne dogodke. Tako bi v našem primeru strukturo poslovnih dogodkov definirali takole:

Vidimo, da ima centrala in vsaka od poslovnih enot odprto lastno skladišče. Poleg lastnega skladišča ima tudi lastni poslovni dogodek za prevzem blaga na skladišče, izdajo (prodajo) ter blagajniški prejemek/izdatek. Enako bi v primeru, ko vse PE spremljajo naročila, morali odpreti tudi ustrezne poslovne dogodke za naročila.

Taka nastavitev je potrebna zaradi neodvisnega delovanja vsake lokacije, saj bi drugače prihajalo do možnih napak pri številčenju dokumentov. Če pa shemo nastavimo tako, kot je prikazano, ima vsaka poslovna enota svoje poslovne dogodke, znotraj katerih poteka številčenje neodvisno od drugih (sama je skrbnik svojega poslovnega dogodka). Ob primerni nastavitvi avtorizacij je tak sistem zanesljiv in neodvisen.

Medskladiščni prenosi

Posebno skrb pri nastavitvi poslovnih dogodkov velja nameniti medskladiščnim prenosom. Medskladiščni prenosi med centralo in poslovno enoto morajo namreč vplivati na stanje obeh skladišč.

Na izbiro imamo dva načina prenašanja:

Nekontrolirani prenos

Pri nekontroliranem prenosu izdajno skladišče vedno kreira dokument o prenosu zaloge (prenosnico).

Poslovni dogodki so nastavljeni takole:

Težavi pri takem načinu prenosa sta dve:

  1. Sprejemno skladišče nima vpliva na to, kar mu je bilo prenešeno. Ker ob sinhronizaciji podatkovnih baz v bazo na poslovni enoti pride prenosnica, le-ta obremeni skladišče ne glede na to, ali je bilo blago tudi dejansko prevzeto v prenešeni količini in z ustreznimi artikli.
  2. Prejemno skladišče bo dobilo zalogo šele pri prenosu. Če ima PE omejitev izdajanja negativnega stanja skladišča (PE ne more izdajati pred prevzemom), potem blaga ne bo mogla izdati, dokler ni opravljena sinhronizacija med skladišči.

Kontrolirani prenos

Kontrolirani prenos rešuje pomanjkljivosti nekontroliranega, je pa delovno bolj intenziven. Namesto prenosnice uporabljamo interno izdajnico in prejemnico.

Izdajno skladišče naredi interno izdajnico, prejemno skladišče pa interno prevzemnico. Zaloga je torej takoj razknjižena na izdajnem in ob prejemu blaga knjižena na prejemno skladišče. Kontrola prenosa je enostavna, saj samo naredimo presek med izdajnico in prevzemnico ter takoj ugotovimo, če so se artikli izgubili na poti.

Zaloge

Prenosi materialnih prometov z OTOS™-om vplivajo na zalogo. OTOS™ dokumente, ki spreminjajo stanje skladišč le uvozi v podatkovno bazo, ne izračuna pa novega stanja.

Zaradi tega je potrebno po uvažanju materialnih prometov na centrali po zaključku uvozov podatkov obvezno pognati obnovitve zaloge.

Na poslovnih enotah, na katere izvažamo stanje zalog v centrali (in morebiti na ostalih poslovnih enotah), moramo vedno poganjati le obnovitev zaloge skladišča poslovne enote. Če bi namreč na poslovni enoti obnavljali zaloge na vseh skladiščih, bi zaradi neobstoja drugih materialnih prometov (ti se navadno na PE ne prenašajo) zaloga na vseh ostalih skladiščih po obnovitvi kazala stanje nič.