Davčne blagajne v Sloveniji
O davčnih blagajnah
Sloveniji se v letu 2012, predvidoma s 1. decembrom, obeta uvedba davčnih blagajn, kar naj bi zmanjšalo obseg sive ekonomije. Davčne blagajne za razliko od navadnih registrskih blagajn beležijo promet tako, da ga zavezanci pozneje več ne morejo prirejati. Podatki o prometu se zapisujejo v t.i. fiskalno kontrolno enoto, od koder jih ni mogoče izbrisati, kar davčnim organom omogoča nadzor.
DURS ocenjuje, da se pri gotovinskem poslovanju letno utaji 130 milijionov evrov, davčne blagajne pa naj bi ta znesek zmanjšale za 21 milijonov. [vir]
Sistem davčnih blagajn uporabljajo v več državah po svetu, v naši bližini v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji in drugih. PANTHEON je prilagojen tudi za te države in podpira ustrezne davčne naprave, zato že imamo izkušnje na tem področju. Podobne večje spremembe v zadnjih letih sta bila uvedba davka na dodano vrednost in prehod na evro. In oboje so uporabniki dobili pravočasno in brez doplačila.
Predvidene značilnosti
Davčne blagajne bodo predvidoma obvezne za vse pravne in fizične osebe, ki prodajajo blago v Sloveniji za gotovino. Predlog zakona predvideva nekaj izjem (velika podjetja, manjši kmetovalci, prodaja vozovnic idr.), zbornice, predvsem OZS, pa zahtevajo, da izjem ni.
Poleg samega zbiranja podatkov naj bi slovenske davčne blagajne imele tudi funkcijo pošiljanja podatkov Dursu preko interneta.
Po zakonskem predlogu bi okoli 50.000 zavezancev moralo uporabljati davčne blagajne. [vir]
Cena samostojne nadzorne enote se bo začela pri okoli 430 evrih, od česar bi 200 evrov subvencionirala država. [vir] Okvirni stroški uvedbe davčnih blagajn bodo predvidoma znašali 25 milijonov evrov, večino tega strošek zavezancev za nabavo ustreznih sistemov. [vir]
Medresorska skupina je proučila sisteme davčnih blagajn po Evropi in vladi predlaga, da uvede odprti sistem, kjer bi vsi parametri nadzorne enote bili natančno določeni in vsi, ki lahko dokažejo ustreznost svojih naprav, lahko ponujajo svoje naprave na trgu. [vir]